nord-band.com

Obseg trga in trendi

V Sloveniji že vrst let potekajo sistematična uvajanja takšne ali drugačne vrste terminalov. Najprej so se povprečni uporabniki navadili na bančne avtomate (Prvi bankomat v Sloveniji je bil instaliran 8. februarja leta 1990 v takratni Ljubljanski banki), deset let pozneje so sledili aparati za potrjevanje kartic zdravstvenega zavarovanja, leta 2001 je bil na počivališču Lom postavljen prvi infokiosk, 2003 je Petrol postavil info kioske na svoje črpalke. Po letu 2001, ko je Vlada RS sprejela strategijo e-poslovanja v javni upravi in začrtala info točke, na katerih naj bi bila državljanom ponujene vse potrebne informacije glede storitev, ki jih država ponuja, je praktično vsak državljan na takšen ali drugačen način stopil v stik z neko obliko informacijskega terminala. To pomeni, da že s tem, ko je tovrstni objekt nekje lociran privlači potencialne stranke, saj jim je znan namen objekta in povečini tudi vedo, kaj lahko od njega pričakujejo.

Izbrani informacijski terminali so v svetovnem merilu zelo uveljavljeni. Friendlyway informacijski kioski se pojavljajo v bančništvu, hotelirstvu, na letališčih, veleblagovnih centrih, avtosalonih, muzejih, na bencinskih črpalkah, itn. Tudi v javni upravi, fakultetah, na poštah ali po mestnih središčih, kjer lahko služijo kot dostopna točka do uporabnih informacij ali zgolj kot oglasni LCD zaslon. Zato smo bili prepričani, da je v Sloveniji veliko tržnih možnosti za takšen izdelek.S pomočjo kratke raziskave po internetu smo videli, da je kar nekaj podjetij ki ponuja izdelke tipa informacijski kiosk, zato se je pojavilo vprašanje, zakaj le-ti niso bolj uveljavljeni. Prvo izhodišče je bilo, da gre za tip izdelka, ki se je šele pojavil na trgu in da so vsi ponudniki približno ob istem času zaznali to tržno nišo. Na podlagi analiz člankov na temo informacijskih kioskov, kjer smo zasledili podatke da je Logina aprila 2005 že prejela posebno nagrado za programsko opremo Logina Kiosk Software, da je bil 2002 razvit brezgotovinski avtomat E-kiosk in da je v letu 2002 »Ministrstvo za informacijsko družbo predstavilo projekt, ki vzpostavlja spletno jedro, okoli katerega se pričenja graditi spletna skupnost uporabnikov in ponudnikov javno dostopnih točk do interneta. V okviru projekta je začela delovati spletna stran »e-točke«, na kateri je zbranih približno 120 e-točk (javno dostopne točke, kot so knjižnice (e-knjižnice), šole (e-šole) ter druge e-točke)” smo zavrnili to izhodišče.

Vprašanje smo zastavili drugače in sicer: Kdo so tisti, ki so postavljali te informacijske terminale. Skupni imenovalec je bil tisti, ki so imeli dovolj sredstev za nakup: največja banka in država. Zato smo najprej analizirali potencialno konkurenco (več podatkov je v naslednji točki). Ker gre za tip izdelka, ki ga je možno dostavljati oziroma prodajati širom po Sloveniji se pri vprašanju prodaje nismo omejevali na regije, temveč smo kot možno področje upoštevali celotno področje Republike Slovenije. Glede na to, da je bil na področju javne uprave že v preteklosti močen signal naklonjenosti k informacijskim terminalom, ter da je prisoten trend zniževanje stroškov in zaposlenih ob zviševanju nivoja storitve za občane, so bile kot ciljna skupina izbrane občine.

Narejen je bil načrt anketiranja vseh slovenskih občin s pomočjo posebej za ta namen izdelanih spletnih strani.

Stonediver
Franchise Queen
Ur0